HRIB KRVAVICA-FOTO: PETER STROUHAL
PEŠPOT TABOR-OJSTRIŠKA VAS
MIKLAVŽ PRI TABORU - POGLED S KMETIJE LAZNIK
CERKEV SV. JURIJA - V OZADJU HRIB KRVAVICA IN ČEMŠENIŠKA PLANINA
KOVČETOV KOZOLEC, OJSTRIŠKA VAS
TRAVNIKI OJSTRIŠKE VASI
HMELJSKO POLJE Z MAKOM - KURNIK
PGD OJSTRIŠKA VAS-TABOR
PRIDIH PRETEKLOSTI PRI POŠ
KISOVARJEVA KAPELA LOKE
HRIB KRVAVICA - NATURA 2000
KUŽNO ZNAMENJE KAPLA
KUŽNO ZNAMENJE NOGRADI
MILJNI KAMEN PONDOR
VHOD V TABOR - PIHLBIRT
DENARNA ENOTA TURISTIČNEGA DRUŠTVA GUŠT TABOR
EKO-HOUSE - ŽIVLJENJE NA VISOKEM
MIKLAVŽ PRI TABORU
EKO-HOUSE - ŽIVLJENJE NA VISOKEM
APARTMAJI PR` BRISN` K
LOVSKA DRUŽINA TABOR
GRAD OJSTRICA
KAŠČA S SPOMINSKO SOBO FRANCA KSAVERJA LUKMANA NA KMETIJI MAK (RAMŠAK)
SPOMINSKA SOBA FRANCA KSAVERJA LUKMANA NA KMETIJI MAK (RAMŠAK)
SPOMINSKA SOBA FRANCA KSAVERJA LUKMANA NA KMETIJI MAK (RAMŠAK)
NAPIS NA 400 LETNI LIPI KMETIJE MAK (RAMŠAK)
RAZVALINE GRADU OJSTRICA
CERKEV SV. MIKLAVŽA MIKLAVŽ
400 LETNA LIPA NA KMETIJI MAK (RAMŠAK)
HRIB KRVAVICA-NATURA 2000
POGLED NA TABOR
SV.JURIJ OB TABORU - STARA RAZGLEDNICA
TRGOVINA M.CUKALE V OJSTRIŠKI VASI
OJSTRIŠKA VAS V PRETEKLOSTI
SV.JURIJ OB TABORU - STARA RAZGLEDNICA
TURISTIČNAKMETIJA WEISS-AGROCAMPING
TURISTIČNA KMETIJA WEISS-POLETNI KONCERT NA PROSTEM
MIZICA POSTREZI SI KMETIJE LUKMAN
VOŽNJA S KOČIJO KMETIJE LUKMAN
TURISTIČNA KMETIJA WEISS
VOŽNJA S KOČIJO KMETIJE LUKMAN
400 LETNA LIPA NA KMETIJI MAK (RAMŠAK)
MEŠANI PEVSKI ZBOR TABOR
SAVINJSKI ROGISTI-KUD IVAN CANKAR TABOR
GASILCI PGD LOKE
GASILEC PGD OJSTRIŠKA VAS-TABOR
GASILCI PGD LOKE
PONDORSKA LIPA
POVORKA- ŠENTJURSKI SEJEM
OBČINSKI ČASOPIS NOVICE IZPOD KRVAVICE
PODRUŽNIČNA OŠ TABOR
PONDORSKA LIPA-SEJALEC
CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA TABOR
ČEBELARSTVO NEMIVŠEK
ČEBELARSKI MUZEJ PEPEL
ČEBELNJAK PRI PEPELOVIH
TURISTIČNA KMETIJA WEISS
TURISTIČNAKMETIJA WEISS-AGROCAMPING
PENZIONI PR´ BRIŠN´K
KMETIJA LAZNIK
KMETIJA LAZNIK
KMETIJA LAZNIK
KMETIJA LAZNIK-SUŠENJE SALAM
VAŠKA IDILA-TABOR
KMETIJA LAZNIK-NAREZEK
ZAJČEVA PLANINSKA KOČA V LOKAH
TURISTIČNA KMETIJA WEISS
HRIB KRVAVICA-NATURA 2000
KOZOLEC NA RIBNIKU LESJAK
RIBNIK LESJAK
TIC TABOR
GASILCI PGD OJSTRIŠKA VAS-TABOR
CERKEV SV. JURIJA TABOR
ČEBELNJAK PRI ŠNEP
DOM KRAJANOV TABOR
HRIB KRVAVICA-NATURA 2000
RIBNIK LESJAK
SV.JURIJ OB TABORU - STARA RAZGLEDNICA
CERKEV SV. MIKLAVŽA MIKLAVŽ
CERKEV SV. RADEGUNDE KAPLA
KUŽNO ZNAMENJE PONDOR
POGLED NA TABOR
HRIB KRVAVICA-NATURA 2000
POGLED NA TABOR
OBČINA TABOR
.. prav lepa je šentjurska fara, še lepši je šentjurski zvon ..
  • Poslovno
09. november 2018
Saša Zidanšek Obreza
KAKO USTANOVITI DRUŠTVO

Uresničevanje skupnih interesov posameznikov in želje po udejstvovanju v družbenem življenju je zagotovo najpogostejši razlog za ustanovitev društva. Zakon o društvih določa, da je  društvo javno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, kjer ustanovitelji sami določijo namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Preostale odločitve oziroma odločitve o upravljanju društva pa neposredno in posredno sprejemajo člani društva.

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične  osebe ali tri pravne osebe. Ne glede na prej zapisano, gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, ki imajo v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.
V postopku ustanavljanja društva morajo ustanovitelji najprej sklicati ustanovni zbor, o čemer sestavijo zapisnik, ki mora vsebovati kraj in čas zbora ter podpise vseh ustanoviteljev (eden od ustanoviteljev se določi za delovnega predsednika, eden za zapisnikarja in eden za overitelja zapisnika, če so samo trije ustanovitelji). Na ustanovnem zboru prisotni sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva (običajno je to predsednik društva; izvolijo pa se lahko tudi drugi organi, v kolikor tako določa temeljni akt). Ustanovitelji morajo določiti ime društva, ki mora biti v slovenščini. Ime društva se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo, prav tako naj bi bila iz imena društva razvidna dejavnost društva. Hkrati morajo ustanovitelji določiti tudi sedež društva in napisati pravila društva oz. temeljni akt društva.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, njegovo delovanje je javno. Pravno subjektiviteto društvo pridobi z vpisom v register društev. Zastopnik društva zahtevo za ustanovitev društva poda pri pristojni upravni enoti, kjer bo društvo imelo sedež.
K vlogi je potrebno priložiti:
• zapisnik ustanovnega zbora, iz katerega so razvidni sklepi o ustanovitvi društva, izvolitvi temeljnega akta in izvolitvi zastopnika društva,
• en izvod temeljnega akta društva,
• seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča) in njihovimi lastnoročnimi podpisi,
• naslov sedeža društva,
• podatke o zastopniku društva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča ali naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča),
• podatke o nepridobitnih dejavnostih društva in predlog za glavno nepridobitno dejavnost.
Temeljnemu aktu pogovorno rečemo tudi Statut. Statut predstavlja osnovno podlago za ustanovitev in delovanje društva. Vsebovati mora ime in sedež društva, namen in cilje, dejavnost oziroma naloge društva, pravice in obveznosti članov, financiranje, prenehanje društva in določbe o organih društva.
Namen društva je odgovor na vprašanje, zakaj je društvo sploh ustanovljeno in kaj želi z njim doseči v prihodnosti. Je dolgoročen in široko zastavljen cilj. Cilji so opredelitve načinov, kako bo društvo doseglo namen društva. Cilji odgovarjajo na vprašanje, kaj bodo v društvu počeli. Dejavnosti društva pa so zelo konkretne naloge, ki jih opravljajo člani društva ali društvo kot celota, da dosežejo cilje. S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.
Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti.
Stranke nam pogosto zastavljajo vprašanje, ali se lahko v okviru društva izvaja gostinska dejavnost in v kakšnem obsegu?

Zakon o društvih v okviru društva sicer dopušča, da se izvaja gostinska dejavnost kot pridobitna dejavnost, če je le-ta povezana z osnovnim namenom in cilji društva ter nalogami, povezanimi za doseganje teh ciljev, in ima društvo opravljanje te dejavnosti navedeno v svojem temeljnem aktu in če jo opravlja skladno s predpisi, ki urejajo gostinstvo. Zakonodaja na tem področju namreč določa, da društvo ne more imeti internega bifeja, za katerega ne bi veljale določbe Zakona o gostinstvu.
Po uspešni ustanovitvi društva lahko takoj začne opravljati izbrane dejavnosti. Prav tako lahko začne pridobivati nove člane in sredstva za nemoteno delovanje društva.
Z drugimi društvi in neprofitnimi organizacijami se lahko društvo poveže v že obstoječe zveze društev. Če pa društvo izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, pa lahko po dveh letih delovanja zaprosi na pristojnem ministrstvu za status društva v javnem interesu.
Ustanovitelji društva oz. člani društva pa nikakor ne smejo pozabiti na spremembe v društvu, (npr. če društvo spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža). V tovrstnih primerih mora zakoniti zastopnik na pristojni upravni enoti vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastanka. Zahtevi za registracijo sprememb je treba priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile spremembe sprejete. Če je bil  spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti en izvod sprememb temeljnega akta (aneks k temeljnemu aktu) ali prečiščenega besedila temeljnega akta.

Vse, ki vas zanima, katera društva so registrirana v Republiki Sloveniji in kdo so njihovi zakoniti zastopniki, si to lahko ogledate v Centralnem registru društev na javno dostopnem portalu odprtih podatkov Slovenije OPSI (https://podatki.gov.si/dataset/centralni-register-drustev).

Za dodatne informacije nas lahko pokličete tudi na sedež Upravne enote Žalec na številko 03 713 51 20 ali nam pišite na e-naslov ue.zalec@gov.si.

Simona Stanter, načelnica UE Žalec