V deželo zelenega zlata, kot se je nekdaj imenovala Spodnja Savinjska dolina, me je pot zanesla že v začetku sedemdesetih let, ko sem kot mlad strojni tehnik prišel v tovarno kmetijskih strojev Sip v Šempeter, od koder sem tudi še v istem letu odšel na študij strojništva v Ljubljano. Tesno povezan s tovarno sem leta 1977 tudi diplomiral in nekaj časa v tej tovarni tudi služboval. Takrat smo mladi diplomiranci imeli neizmerno možnost različnih zaposlitev in jaz sem delal na različnih področjih, še posebno takrat, ko so strokovni poklici »prišli« v krizo in se je še najbolj izplačala trgovina. Tudi v tej branži sem se skusil, najdlje pa sem ostal v investicijsko-finančnih krogih, kjer sem nabral izkušnje za zrela leta. V zrelih letih pa sem zašel tudi malce v politične vode, čeprav je delo župana v majhni občini zelo daleč od aktualne dnevne politike. Že drugi mandat sem župan v čudovitem okolju, v katerega sem po naključju s svojo družino zajadral leta 1993, ko smo v Taboru kupili hišo. Z ženo, pedagoško svetovalko na zavodu za šolstvo, in dvema odraslima otrokoma, hčerko in sinom, živimo v naravnem okolju, ki vsem članom moje družine daje neizmerno življenjsko energijo, da je naša hiša vedno polna smeha in dobre volje. Takšen način življenja sem si vedno želel, saj izhajam iz kmečkega kozjanskega okolja, kjer je bilo vedno veliko otrok in ker takrat še ni bilo televizije, smo ob večerih sedeli na »ganku« in prepevali. Morda mi še posebej zato zaigra srce, ko moj sin potegne meh frajtonarice, ki je zame glasovno najlepši inštrument na svetu. Slovenstvo in zavedanje, da sem Slovenec, mi veliko pomeni in to prenašam tudi na svoje otroke. Morda me malo »nese« le čas, ki ga le stežka krotim, kajti poleg županovanja imam tudi redno zaposlitev kot vodja inženiringa v podjetju Atrij v Celju, ki se poleg upravljanja z nepremičninami zadnje čase loteva tudi velikih investicijskih projektov. Veliki investicijski projekti pa predstavljajo zame še poseben izziv, saj imamo nekaj takšnih tudi v občinskih planih. Po uspešni izgradnji nove osnovne šole in vrtca pred tremi leti, je v naslednjih dveh letih prioriteta izgradnja poslovne cone, doma starejših in oskrbovanih stanovanj ter ostala stanovanjska izgradnja. Občina za svoje normalno delovanje namreč nujno potrebuje lastno ekonomsko zaledje z domačimi delovnimi mesti in povečano poselitvijo. Vsi našteti projekti približno sovpadajo s pretekom mojega drugega županskega mandata in moram priznati, da sem uspel organizirati tudi dobro ekipo v občinski upravi, kar je zagotovilo za kontinuiteto kvalitetnega servisa za potrebe naših občanov. Seveda ne zanemarjamo tudi ostalih potreb, ki se nanašajo predvsem na dogradnjo in izgradnjo različne infrastrukture, zato sodelujemo v vseh pomembnih razvojnih projektih celotne savinjske razvojne regije. Prepričan sem, da bo Savinjska dolina nekoč zopet dolina blaginje, saj prestruktuiranje gospodarstva zahteva določen čas in energijo. Temu po najboljših močeh skušam dati tudi svoj delež.