TABOR S PTIČJE PERSPEKTIVE - P. STROUHAL
VZPETINE NAD TABOROM - U. LEDINEK
SONCE ZLATI SPODNJO KAPLO
POGLED IZ OJSTRIŠKE VASI
STRAŽARJI KRVAVICE IN ČEMŠENIŠKE PLANINE
TRAVNIKI OJSTRIŠKE VASI
OBČINA TABOR
.. prav lepa je šentjurska fara, še lepši je šentjurski zvon ..
  • Ostala društva
Lovska družina Tabor
Predsednik Bojan ŠOLINC
Tajnik Milan ŠMIT
Blagajnik Janez Rajovec

 

Lovska družina Tabor je bila ustanovljena leta 1946. V ustanovnem letu ni bilo pogojev za lov, saj so bile vse puške odvzete in so jih lovci postopoma dobivali nazaj. Obseg lovišča se je skozi leta spreminjal. Prvi poslovnik je imela LD Tabor že leta 1953, lovski izpiti so postali obvezni, pričela pa se je tudi gradnja lovske koče, ki je bila dograjena in odprta 16. avgusta 1958. Leta 1976 so takratni člani razvili lovski prapor, ter leta 1981 kot prvi v Sloveniji odprli za tiste čase sodobno lovsko strelišče. V letih, ki so sledila, se je lovska koča dograjevala in obnavljala ter dobila vodovodno napeljavo, tako da smo na njo danes, ko smo v njej uredili še hladilnico in prenovili spodnje prostore, lahko upravičeno ponosni.
Dejavnost lovstva so v letih, ki so minila, zaznamovale spremembe na področju organiziranosti in zakonodaje, ter spremembe v okolju kot posledice tehnološkega napredka in modernega način življenja. Te spremembe pred lovce postavljajo vedno večje zahteve in odgovornost. Usklajevanje med zahtevami predpisov, pravicami lastnikov zemljišč ter ostalimi uporabniki prostora postavlja upravljanje s populacijami prosto živečih živali v okvir strokovnega in odgovornega dela, ki zahteva vedno več znanja, časa in energije.
Člani lovske družine Tabor upravljamo z loviščem 3526 ha skupne površine. Od tega je 3374 ha lovnih površin ter 152 ha nelovnih površin. Najpomembnejše vrste divjadi v lovišču so srnjad, divji prašič in gams, občasno pa v našem lovišču zasledimo tudi prisotnost jelenjadi.
Srnjad se zadržuje po celotnem lovišču in predstavlja najbolj številčno vrsto velike divjadi. Populacija je stabilna in pri upravljanju s to vrsto nimamo večjih težav.
Taborske gozdove odlikuje pestra sestava drevesnih vrst. Obrod plodonosnih drevesnih vrst ponuja obilico kostanja, želoda in žira, zato je v našem lovišču stalno prisotna številčno močna populacija divjega prašiča. To se odraža tako na škodah po divjadi, ki jih v našem lovišču v večini primerov povzroči ta živalska vrsta, kakor tudi po uspešnem lovu.
Kolonija gamsov prebiva v osrednjem delu lovišča, predvsem v strmih in skalnatih pobočjih Brložne in Krvavice. Predel, ki sam po sebi predstavlja biser ohranjene narave so gamsi vzeli za svojega takoj po njihovi naselitvi leta 1907. Prepadne stene, v skrivnost zavita Krvavica ter bogastvo rastlinskega in živalskega sveta, tvorijo okolje v katerem lovec in pohodnik z lahkoto najde pristen stik z naravo.
Skozi naše lovišče poteka tudi selitvena pot rjavega medveda proti severu. Zadnji evidentiran obisk največje evropske zveri smo zabeležili leta 2012, ko se je kosmatinec po krajšem zadrževanju v našem lovišču podal naprej proti severu.
Javnost na dejavnost lova gleda z mešanimi občutki, zato je potrebno poudariti, da je upravljanje s populacijami prostoživečih živali zahtevno in odgovorno opravilo, ki je v spremenjenih razmerah v okolju nujno. Lovec prihodnosti bo naravovarstvenik – ali pa ga ne bo več. Naravovarstvo na področju lovstva pomeni aktivno vključevanje v varovanje življenjskega prostora prostoživečih živali in narave, uspešno prilagajanje spremembam v okolju s stalnim pridobivanjem znanja ter načrtno in strokovno delo pri upravljanju s populacijami prostoživečih živali. Taborski lovci se bomo tudi v prihodnje trudili za uspešno sodelovanje z lastniki zemljišč in ostalimi uporabniki prostora, kar v današnjem času zahteva veliko mero razumevanja in medsebojnega spoštovanja.

 

Naslov: 

Miklavž pri Taboru 31 a, 3304 TABOR
Kontakt: Bojan Šolinc, telefon 041 335 274

E-pošta: 

bojan.solinc@gmail.com